Kaj so včasih nosili spodaj
Tržiški muzej je sicer že pred časom v Kurnikovi hiši pripravil pregledno razstavo na temo oblačilne dediščine na Gorenjskem, na kateri so obiskovalcem prek folklornih kostumov in starih oblačil predstavili prepletenost kmečkega in trškega načina oblačenja.
Na tokratni razstavi, ki jo je muzej pripravil skupaj s Kulturnim društvom FS Karavanke, pa so se posvetili zgodovini delikatnega, pa vendar danes tako vsakdanjega oblačila – spodnjega perila. Spodnje perilo ima veliko bolj zanimivo zgodovino, kot se zdi na prvi pogled. Zanimivo dejstvo je, da je prav ta zgodovina relativno kratka in v etnološki stroki doslej dokaj redko predstavljena. Perilo je pač vseskozi zavito v tančico skrivnosti, saj je že od nekdaj veljalo za oblačilni kos, ki je večini ljudi dobro skrit in zato pogosto vsaj navidezno nepomemben. V njem se premožni niso portretirali, kmečkemu prebivalstvu se sploh ni zdelo potrebno in o njem se v večini obdobij preprosto ni govorilo. Spodnje perilo je imelo nekoč povsem drugačen pomen, kot ga ima danes. V stoletjih, ko so imela spodnja oblačila, kot so krinoline, stezniki in tudi prve ženske spodnje hlače predvsem status visoke družbene pripadnosti, je šlo za socialno-kulturni fenomen.
Na razstavi, katere kustos je dr. Bojan Knific, izjemen strokovnjak na področju oblačilne kulturne dediščine, je na ogled prek dvesto oblačilnih kosov, mnogi izmed njih še iz 19. stoletja, med njimi številne ženske in moške spodnje hlače, spodnja krila, spodnje srajce, nedrci, stezniki, nogavice ... Vsaka vrsta oblačil je predstavljena z zgodovinsko strokovnega vidika, obenem pa jih popestrijo anekdotične zanimivosti ter hudomušni verzi. Razstavljeni predmeti so sicer iz zbirk Tržiškega muzeja, izjemno zanimive oblačilne kose pa so za razstavo posodili Maja in Matjaž Simon, ki hranita bogato dediščino tržiške trške hiše, Alenka Adamič, ki hrani zbirko znanega skladatelja Bojana Adamiča, ter Andreja Stržinar, ki šiva folklorne kostume in druga historična oblačila.
Avtor besedila: Samo Lesjak
