Folklornik, to sem jaz - Mi smo prišli k vaši hiši, letni koncert
Mi smo prišli k vaši hiši je bil naslov letnega koncerta Folklorne skupine Karavanke, ki smo ga izvedli 1. 12. 2018 v Kulturnem centru Tržič. Na koncertu so se predstavile vse skupine društva, program pa so popestrili in obogatili Kranjski furmani, ki delujejo v okviru Akademske folklorne skupine Ozara iz Kranja.
Mesec december je mesec prenekaterih praznikov in običajev, ki izvirajo že iz daljne preteklosti. Nanje smo se osredotočili tudi člani FS Karavanke in obiskovalcem predstavili znane in nekoliko manj znane slovenske praznike in običaje, ki smo jih povezali z glasbo, pesmijo in plesom.
Naši najmlajši so predstavili Miklavževanje, ki je še danes zelo živo in priljubljeno predvsem med otroci. Zarožljale so verige parkeljnov, slišala se je otroška molitev, veselje ob Miklavževem obdarovanju je bilo nepopisno. Veselje na kmetiji je bilo tudi ob prazniku kolin. Koline so zahtevale dosti priprav, zato otroci ta dan niso šli v šolo, saj so tudi oni imeli svoje zadolžitve. Ljudje so se tako pripravili na zimo, po končanem delu je sledila glasba in ples.
Kranjski Furmani so nas popeljali v čas božiča. Božič je največji krščanski praznik. Je čas miru, ljubezni in dobrote. Obhajamo ga sredi trde zime, ko je moč sonca pošla, ko mraz in led oklepata vso naravo v spone navidezne smrti. To je čas, ko se vsak drži doma, ko zadiši božični kruh, ko se postavljajo jaslice in smrečica, ko ljudje odidejo k polnočnici in se sliši molitev in stare božične pesmi.
Danes manj poznana praznika sta štefanovo in šentjanževo, ki ju obeležujemo 26. in 27. decembra. Sveti Štefan v krščanskem svetu velja za zavetnika konj in živine. Od svetoštefanskih šeg se jih je do danes le malo ohranilo: vožnja z vozovi, vožnja na okrašenih konjih in žegnanje konj. Po cerkvenem obredniku pa na štefanovo še vedno blagoslavljajo sol in vodo, ki ju potresajo zlasti po poljih, da bi bila zemlja bolj rodovitna in ji suho vreme ne bi škodovalo. In tako kot sveti Štefan blagoslavlja sol in vodo, sveti Janez blagoslavlja vino. Na šentjanževo so nekdaj verniki nosili v cerkev vino. Blagoslovljeno vino je postalo šentjanževec. Vsak član družine je na šentjanževo dobil požirek te obredne pijače in tudi živina je na koščku kruha dobila nekaj kapljic šentjanževca.
Vino smo počastili tudi na koncertu FS Karavanke, ko so plesalci zaplesali z litrom na glavi, kar so zmogli le najspretnejši. Eden od običajev, ki je danes tudi že skoraj pozabljen, je tepežkanje. Tega so se najbolj veselili otroci, saj je bil to dan, ko so vzeli v roke šibe in se podili po vasi. Najprej sta jih dobila oče in mati, nato sosede in sosedi, botre in botri, strici in tete. Medtem ko so bili tepeni, so odrasli v otroške malhe nasipali krhlje, orehe, kose kruha in morda celo kakšen kovanec. Tepežkanje je v hišo prineslo zdravje, srečo in rodovitnost, zato so bili tepežkarji povsod dobrodošli.
Koncert smo zaključili s predstavitvijo koledovanja. Koledniki so bili vaški fantje, godci, ki so hodili od hiše do hiše in prepevali pesmi kolednice ter izrekali voščila. Koncert smo tako sklenili s kolednico Mi smo prišli k vaši hiši, ko je oder zasijal v soju luči, ki so jih s seboj nosili koledniki.
Na koncertu smo podelili tudi jubilejna društvena priznanja in Kurnikove značke. Za 5-letno delovanje je priznanje prejel Žan Šmid, za 10-letno delovanje Anej Hervol, za 15-letno delovanje pa Pija Japelj in Brigita Česen. Nagrajencem iskreno čestitamo, vsem pa želimo vesele praznike ter srečno in zdravo novo leto.
Saša Meglič
