Predstavitev KD FS Karavanke
Kulturno društvo Folklorna skupina Karavanke prihaja iz manjšega mesta Tržič, ki leži v tesni dolini pod Karavankami na severu Slovenije ob meji z Avstrijo, kjer je doma dolgoletna čevljarska tradicija.
Prvi začetki folklorne dejavnosti segajo v petdeseta leta 20. stoletja, skupina pa je bila ustanovljena leta 1966 ob pobratenju Tržiča s francoskim mestom Sainte Marie aux Mines. Ob ustanovitvi je pod vodstvom Marjana Vodnjova delovala ena odrasla skupina, prva otroška pa se ji je pridružila že leta 1972.
Folklorna skupina Karavanke v svojem društvu združuje okoli 60 članov. Vsi plesalci, godci in pevci se trudijo čim bolje poustvarjati slovensko ljudsko izročilo in s tem skrbijo, da kulturna dediščina na Slovenskem ne bo pozabljena. Trenutno v društvu delujeta otroška in mladinska folklorna skupina ter pevci in pevke ljudskih pesmi.
Sedanji program društva zajema predvsem odrske postavitve, ki temeljijo na poustvarjanju ljudskega izročila domačega kraja z okolico, z veseljem pa se spoznavamo tudi z ljudskim izročilom ostalih slovenskih pokrajin, ki ga vključujemo v program. Le-tega bogati tudi pester repertoar slovenskih ljudskih pesmi v izvedbi mladih pevcev in pevk, ki na prireditvah nastopajo tudi samostojno.
Pravo bogastvo društva je veliko število kostumov, od katerih je marsikateri izdelan na podlagi muzejskih originalov ali pisnih virov, ki govore o oblačilni kulturi Slovencev. Za garderobo že več kot desetletje zgledno skrbi Dani Meglič.
Skupina je v letu 2016 praznovala 50-letnico delovanja, ko je prejela plaketo Občine Tržič za izredne dosežke. Društvo se lahko pohvali tudi s številnimi Kurnikovimi plaketami, v svoji zbirki pa imamo tudi Maroltovo značko in listino. Vsi vodje so opravili začetni seminar in s tem pridobili naziv strokovni vodja folklorne skupine, redno pa se udeležujejo tudi nadaljevalnih seminarjev o plesni, pevski, glasbeni in oblačilni kulturi Slovencev.
Poleg nastopov doma in gostovanj v tujini skupina redno sodeluje na območnih in regijskih srečanjih folklornih skupin, v čast pa si šteje, da je bila že večkrat izbrana na državno srečanje, kar je največ, kar folklorna skupina lahko doseže.
